Razširjenost samostalniškega sloga se obravnava z vidika sistemske in funkcijske pogojenosti. Slednja kaže na to, da sta pojavnost in intenziteta posamostaljanja odvisni od besedilnih tipov, v okviru katerih ima kot stilotvorno sredstvo natančno določeno funkcijo. v kolikšni meri jezikovni sistem sam po sebi omogoča tvorbo posamostaljenj, lahko ugotavljamo tudi primerjalno; v pričujoči razpravi kot primerjalni jezik slovenščini služi nemščina, v kateri je nominalizacija zelo razširjen pojav. v okviru funkcijskostilističnih preučevanj izhaja kvantitativno utemeljeni samostalniški slog iz tvorbeno-pretvorbenih zmožnosti jezikovnega sistema na besedotvorni in skladenjski ravni. m edjezikovna primerjava postopkov in oblik posamostaljanja je smiselna spričo zgodovinske povezanosti slovenskega jezikovno-kulturnega prostora z nemškim, kar potrjujejo številne jezikoslovne študije in tudi novejše razprave s to temo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-CLIWFYKP

COBISSID

54627682

Objavljeno

03.07.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kuster, Helena (2014). Posamostaljanje med jezikovnim sistemom in besedilom v slovenščini in nemščini. Slavistična revija, letnik 62, številka 1, str. 39-54. URN:NBN:SI:DOC-CLIWFYKP from http://www.dlib.si

MLA:

Kuster, Helena. "Posamostaljanje med jezikovnim sistemom in besedilom v slovenščini in nemščini." Slavistična revija letnik 62. številka 1 (2014) str. 39-54.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLIWFYKP>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)