Med družbeno in zasebno razsežnostjo potrošnje

slovenski

2002

letnik 18, številka 39

družbeno vedenje   socialna psihologija    življenjski stil   potrošnja   motivi

Slovensko sociološko društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek se ukvarja z vprašanji oblikovanja družbenih identitet v kontekstu razvitih družb. Pomembno teoretsko izhodišče sodobnega sociološkega diskurza je, da se novooblikovani družbeni segmenti v veliki meri oblikujejo iz družbenokulturne sfere in vse manj iz ekonomske, materialne sfere. Na teh osnovah članek poudarja vlogo in pomen potrošnje kot pomembnega kriterija za oblikovanje družbene (samo)podobe in nekatere zgodovinske razloge, ki so vodili v afirmacijo potrošnje in potrošništva kot temeljne družbenokulturne prakse. Članek se osredotoča na analizo temeljnih socioloških pristopov, povezanih z vprašanjem sodobne potrošnje. Prvo izhodišče je navzven orientirana potrošnja - potrošnja, ki meri na določen socialni učinek. Drugo bolj poudarjeno izhodišče pa je navznoter orientirana potrošnja, katere motiv je zadovoljitev želje, ki se posamezniku kaže kot potreba. Teorija družbenih dejavnikov poudarja pomen družbene moči, medtem ko individualizirana potrošnja v ospredje postavlja osebne, intimne motive, ki se generirajo skozi posameznikovo imaginativno aktivnost. Cilj članka je analitično ovrednotenje obeh temeljnih pristopov, kot ključne dileme za vzpostavljanje teorije potrošnje in njenih motivov. Teza avtorjev je, da na videz nasprotujoča teoretska izhodišča teorije družbenih dejavnikov in teorije subjektivnih dejavnikov niso nujno medsebojno izključujoča. V zadnjem delu članek ilustrira pomen dvojnosti motivov sodobnega potrošnika na nekaterih empiričnih podatkih za Slovenijo.

03.05.2018