Školj Castle and its architectural history

angleški

2015

letnik 25, številka 3

arhitekturna zgodovina   grad Školj   gradovi   Slovenija   stavbna dediščina

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Na visokem prepadnem skalnem pomolu nad sotesko reke Reke pri Famljah v bližini Škocjanskih jam postavljeni grad Školj danes sodi med manj znane gradove v Sloveniji. Že več kakor eno stoletje je opuščen in razvaljen. Do 19. stoletja je zaradi slikovite lege in razgibane stavbne zasnove spadal med najzanimivejše grajske stavbe dežele Kranjske. V tem članku želimo predstaviti rezultate več let trajajočih arhitekturnozgodovinskih raziskav, izvedenih na podlagi študija pisnih virov, slikovnih virov, razpoložljive literature in materialnih ostankov, ki pomen gradu kažejo v novi luči in ga uvrščajo med pomembnejše spomenike grajske dediščine v Sloveniji. Grad z dvema stolpoma in tremi stavbnimi trakti je dal zelo verjetno v drugi tretjini 16. stoletja zgraditi vplivni plemič Kozma Rauber, praded Janeza Vajkarda Valvasorja in graditelj velikega renesančnega dvorca Krumperk pri Domžalah. Morda so v renesančno zasnovo vključili ostanke starejšega dvora iz poznega srednjega veka. Pozneje so renesančno stavbno zasnovo le malo spreminjali in je prvotno podobo ohranila do propada v 19. stoletju. Stavbna zasnova je zanimiva kot svojevrsten kompromis med srednjeveško tradicijo in novimi renesančnimi arhitekturnimi usmeritvami. Kaže kako je ideja utrjenega srednjeveškega višinskega gradu v renesančni preobleki preživela še po koncu srednjega veka v 16. stoletju in dokazuje, da so višinski gradovi z raznoličnimi stavbnimi deli in heterogeno zasnovo tudi še v 16. stoletju plemstvu še vedno ustrezali kot reprezentativna oblika gosposkega sedeža. Zaradi posebnega pomena so ostanki gradu od leta 1996 v sklopu regijskega parka Škocjanske jame zakonsko varovani kot nepremična kulturna dediščina. Z njihovo strokovno izpeljano sanacijo in obnovo bi znova dobili pomembno krajinsko dominanto in obudili spomin na plemiške rodovine Rauber, Neuhaus in Rossetti, pridobili pa bi tudi turistično atrakcijo, ki bi ponudbo Škocjanskih jam mogla dopolnjevati podobno kakor grad Jama v Predjami zaokrožuje turistično ponudbo Postojnske jame.

10.06.2016