Razprava analizira pesmi Zvezda in Igla Svetlane Makarovič, ki sta bili prvič objavljeni v zbirki Tisti čas (1993), kasneje pa ju je avtorica uvrstila na konec svojega izbora, ki je leta 2002 izšel pod naslovom Samost v samozaložbi. V njiju se jasno pokaže forma modernizirane balade, o kateri je podrobno razpravljal že Boris A. Novak, obenem pa pesnica vanju uvede simbol zvezde nad goro. Ob podrobnem branju obeh pesmi in analize so-in-proti-postavljanja zvena in pomena besed se zvezda nad goro kaže kot uvedba nove metafizike, ki je ni več mogoče uveljavljati in potrjevati z nasiljem, v katerega je sicer pogreznjen avtoričin pesniški svet. Predvsem ob tematskih in formalnih pristopih je mogoče iskati paralele med to poezijo in dramatiko "u fris", s čimer se pokaže vpetost opusa Svetlane Makarovič v svetovno literarno klasiko.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-0T0B00UX

COBISSID

48543842

Objavljeno

09.07.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Troha, Gašper (2011). Struktura poezije Svetlane Makarovič med grotesko in metafiziko. Jezik in slovstvo, letnik 56, številka 1/2, str. 21-29. URN:NBN:SI:DOC-0T0B00UX from http://www.dlib.si

MLA:

Troha, Gašper. "Struktura poezije Svetlane Makarovič med grotesko in metafiziko." Jezik in slovstvo letnik 56. številka 1/2 (2011) str. 21-29.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T0B00UX>