Slovenija je v letu lokalnih volitev 2002 uvedla volilno pravico tujcev s stalnim prebivališčem. Volilno pravico državljanov Evropske unije je predlagatelj zakona argumentiral z zavezami, ki jih mora Slovenija izpolniti za vstop v Evropsko unijo, medtem ko je dodelitev volilne pravice enakega bivalnega statusa po mnenju vlade "stvar civilizacijskih, kulturnih in političnih standardov ozizoma politične presoje". Prispevek si prizadeva na kratko komentirati motivacije, ambicije in cilje te dopolnitve zakona o lokalnih volitvah v okviru konfrontacije dveh relativno mladih političnih načel: demokratične ideje reprezentativne vlade in načela suverenosti (nacionalne) države po katerem demokracija v modernem sistemu držav kot splošno pravilo predpostavlja, da imajo volilno pravico le državljani. Zato najprej na kratko skiciram tipologijo pravic glede na državljanstvo in teritorialni bivalni status, nato opišem razvoj političnih pravic in še posebno volilne pravice tujcev v nekaterih evropskih državah in v okviru Evropske unije. Končno podajam tudi nekaj zaključnih misli o tem, kaj lokalna volilna reforma utegne pomeniti v smislu družbene integracije, lokalne samouprave in razvoja "nominalnega" in "rezidenčnega" državljanstva.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-10GFKLXE

COBISSID

8559693

Objavljeno

13.05.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Medved, Felicita (2002). Volilna pravica tujcev s stalnim prebivališčem kot prispevek integraciji in lokalni samoupravi. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 40, str. 22-39. URN:NBN:SI:DOC-10GFKLXE from http://www.dlib.si

MLA:

Medved, Felicita. "Volilna pravica tujcev s stalnim prebivališčem kot prispevek integraciji in lokalni samoupravi." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 40 (2002) str. 22-39.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-10GFKLXE>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)