Naravna skladnja je deduktivna teorija v razvoju in veja teorije naravnosti. Sodbe o naravnosti so ubesedene v lestvicah naravnosti, ki sledijo iz osnovnih meril (ali "aksiomov"), naštetih v začetku sestavka. Napovedi teorije se izračunavajo v t.i. izpeljavah, katerih glavni sestavini sta par lestvic naravnosti in pravila o ujemanju med soodnosnimi vrednostmi naravnosti. Ločimo vzporedno in križno ujemanje, ki sta v dopolnjevalni razvrstitvi. Križno ujemanje je obvezno v izpeljavah, omejenih na skrajno nenaravno okolje. Sestavek je posvečen angleškim vprašalnim glavnim stavkom. V okviru teh tvorijo samo vprašalni stavki, katerih vprašalnice ostanejo in situ, skrajno nenaravno okolje in zahtevajo križno ujemanje. Drugače se rabi vzporedno ujemanje. Glavni namen naravne skladnje je določati pogoje, pod katerimi so razmere v nekem jezikovnem gradivu napovedljive. V tem smislu so v sestavku izvedene izpeljave, ki napovedujejo razmere v naslednjem jezikovnem gradivu (oštevilčenje je kakor v angleškem besedilu): (i) Uvodni zgledi (1) V glavnih stavkih je uresničena obratna stava osebka in osebne glagolske oblike, če je osebna glagolska oblika "pomožnik". (2) Vsebinski vprašalni stavki, katerih vprašalnica je premaknjena na začetek stavka. Če se pri tem uresniči obratna stava osebka in osebne glagolske oblike, je stavek glavni stavek; če take stave ni, je stavek odvisnik. (3) Vprašanje in odgovor sta dvojnici. V povprečju je odgovor krajši od vprašanja. (ii) Odločevalni vprašalni stavki (4) Glagoli kot explain 'razložiti' se redko vežejo z odločevalnimi vprašalnimi stavki in slednji rabijo veznik whether. Glagoli kot inquire 'poizvedeti' se bolj pogosto vežejo z odločevalnimi vprašalnimi stavki in rabijo veznika if in whether. (5) Nadredni stavek + odvisni odločevalni vprašalni stavek je usmerjen v vprašanje ali v odgovor. Usmerjenost v vprašanje ima blažji in manj blag različek. V manj blagem različku dopuščajo deli neknjižnega jezika v odvisniku obratno stavo osebka in osebne glagolske oblike. (iii) Vsebinski vprašalni stavki (6) Morebitni predlog, ki spremlja vprašalnico v vsebinskih vprašalnih stavkih, se seli z vprašalnico na začetek stavka ali ostane in situ. Če pa se vprašalni stavek skrči na vprašalnico in spremljajoči predlog, slednji mora stati pred vprašalnico. (7) Vprašalnica who 'koga, komu' se seli na začetek stavka, morebitni spremljevalni predlog ostane in situ. Vprašalnica whom 'koga, komu' se seli na začetek stavka in morebitni spremljajoči predlog mora stati pred njo. (8) Nadaljevanje točke (7). Vsebinski vprašalni polstavki: (9) V nedoločniškem polstavku kot vsebinskem vprašalnem stavku je nedoločnik lahko goli, in tedaj je edina dovoljena vprašalnica why 'zakaj', ali pa je nedoločnik predložni, in tedaj so dovoljene vse vprašalnice. (10) Nadaljevanje točke (9). (iv) Vprašalni stavki z vprašalnicami in situ (11) V vprašalnih stavkih z vprašalnicami in situ ni obratne stave osebka in osebne glagolske oblike.

Pravice