Los indigenismos iberoamericanos en eslovaco

španski

2017

letnik št. 2, letn. 11

indijanski jeziki   semantična tvorba   slovaščina   sposojenke   španščina

Znanstvena založba Filozofske fakultete
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek preučuje prisotnost izposojenk, ki izvirajo iz jezikov ameriških Indijancev, v slovaščini, pri kateri je španščina (ali portugalščina), prav tako kot pri drugih evropskih jezikih, pri prevzemanju besed delovala kot prvi evropski vmesni jezik. Avtor določi kriterije za izbiro besed in oblikuje izčrpen korpus vseh tovrstnih izposojenk, ki se pojavljajo v izbranih uglednih delih slovaškega slovaropisja. Skupno je gesel 106. Nato jih prouči in razvrsti glede na njihov proces prilikovanja ter pri tem opiše ustaljene in najpogostejše spremembe na različnih ravneh: izvor - skoraj štiri petine korpusa izvira iz štirih glavnih virov (skupine tupijsko-gvaranskih jezikov, jezika kečua, aravakanskih jezikov in jezika náhuatl); tematsko področje (popolna prevlada specifičnih geografskih značilnosti Novega sveta ter v Evropi nepoznanih botaničnih in živalskih vrst); kronologijo pojavitve (prva je bila beseda čokoláda "čokolada", ki se je v pisni obliki prvič pojavila leta 1691) in semantični razvoj v slovaškem jeziku, ki v španščini nima vzporednic. Proces izposojanja besed iz jezikov ameriških Indijancev se še ni končal. V današnjem povezanem in globaliziranem svetu lahko opazujemo nove izposojenke, ki v slovarjih sicer še niso zavedene, vendar so se kljub temu ustalile v slovaškem besedišču. Ponavadi gre za gastronomske izraze in verske pojme.

01.04.2020