Longitudinalni podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje in mednarodne raziskave ISSP nudijo široko empirično podlago za analizo razširjenosti in dinamike ekoloških orientacij v Sloveniji v tridesetletnem obdobju. Rezultati analize pokažejo, da so sta poglavitna dejavnika, ki pojasnjujeta razširjenosti ekoloških orientacij, izobrazba ter občutki ogroženosti. Vpliv starosti je zelo šibek, kar postavlja pod vprašaj razlagalno moč teorij tranzicije vrednot pri pojasnjevanju razširjenosti ekoloških orientacij. Iz opazovanja trendov je razvidno, da ocene ekoloških tveganj v Sloveniji dosežejo vrh v letu 1990, nato pa v naslednjih desetih letih postopoma upadajo. Podatki kažejo, da je gibanje teh ocen mogoče bolj učinkovito pojasniti z družbeno-ekonomskim kontekstom in dogodki, še zlasti ekološkimi nesrečami in z njimi povezanimi političnimi in medijskimi prioritetami, kot pas kulturno dinamiko. Zadnji del prispevka je posvečen analizi zaupanja javnosti v različne vire informiranja v zvezi z okoljem. Rezultati kažejo, da ima javnost največje zaupanje v strokovnjake in okoljevarstvene organizacije, vendar pa analiza teh akterjev pokaže tudi njihove možne pristranosti in posebne interese.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-1DPDZ9HT

COBISSID

21348445

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Malnar, Brina (2002). Ekološke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi?. Družboslovne razprave, letnik 18, številka 39, str. 11-34. URN:NBN:SI:DOC-1DPDZ9HT from http://www.dlib.si

MLA:

Malnar, Brina. "Ekološke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi?." Družboslovne razprave letnik 18. številka 39 (2002) str. 11-34.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DPDZ9HT>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)