Razvoj elementov internacionalizacije univerze skozi čas

slovenski

2016

letnik 27, številka 3/4

Šolsko polje   vzgoja in izobraževanje   univerza    internacionalizacija univerz   oblike internacionalizacije   nacionalna država    mobilnost   re-internacionalizacija univerz   historični elementi

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek se ukvarja z internacionalizacijo univerz in ima dva dela. V prvem delu identificira in opiše osnovne historične prvine/gradnike internacionalizacije univerz. Identificirani so naslednji elementi, navdahnjeni z univerzalizmom zgodnjega akademskega diskurza: mobilnost študentov, mobilnost akademskega osebja, skupni učni jezik, enotni kurikulum, akreditacija programov, izvoz visokošolskih sistemov in diseminacija raziskovalnih rezultatov. Ti elementi so imeli skozi čas in prostor variabilno, večjo ali manjšo, moč, odvisno od konteksta univerz in od burnosti družbenega dogajanja okrog njih in na njih samih. Po relativnem vzponu in razcvetu, v obdobju od 12. do 18. stoletja, jih je pričel vse bolj omejevati proces fragmentiranja imperialnih družb srednjega veka, razviden v zapiranju nacionalnih skupnosti v nacionalne države, čemur so univerze sledile. V tem obdobju ustanovljene univerze je zaznamovala kontekstualno pogojena instrumentalizacija akademske sfere za potrebe državnih in/ali nacionalnih ciljev. Šele po drugi svetovni vojni se historični elementi internacionalizacije univerz prično znova odločneje vračati v akademski prostor, spodbujeni predvsem z naraščajočo povojno trgovinsko liberalizacijo in splošnejšo ekonomsko globalizacijo. V drugem delu članka je prikazano, da so posamezni (historični) elementi internacionalizacije tesno povezani tudi z različnimi oblikami sodobne internacionalizacije, kakor jih opredeljuje J. Knight. Da bi bil spoj starih elementov in novih oblik na posamezni univerzi zares uspešen in da bi zaživel kot sodobna internacionalizacija, kaže posamezne prvine internacionalizacije vpeljevati pazljiveje, upoštevajoč oboje, akumulirano zgodovinsko dediščino akademskih ustanov na eni strani in selektivne potrebe trenutnega okolja univerze na drugi.

23.11.2017