Z razvojem in nastankom slovenske države in množico medijev je raziskovanje govora čedalje bolj prihajalo v ospredje, vendar še vedno pogosto temelji predvsem na poučevanju pravorečja in ugotavljanju knjižno ustreznih izgovorjav, ki še vedno pri nekaterih temeljijo na predvidevanjih in lastnem fonetičnem občutku. Množica govorjenih medijev zahteva čedalje več raziskovanja govora in kakovostno ter celovito fonetično-fonološko opisovanje knjižnega jezika, pri čemer je v ospredju posebno poslanstvo tako nacionalne RTV kot tudi univerzitetnega študija ter raziskovanja govora (AGRFT, FF, FDV; ZRC SAZU), ki potem vplivajo na srednje šole in medije. Množica raziskovalcev v 3. tisočletju nakazuje na razcvet raziskovanja govora. V članku izpostavljamo predvsem nujno usmeritev raziskovanja govora v smer raziskovanja realnega knjižnega govora, ki ima vseslovenski značaj.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-1PLA4UXB

COBISSID

51412322

Objavljeno

24.07.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Tivadar, Hotimir (2012). Nove usmeritve pri raziskavah govora s pogledom v preteklost. Slavistična revija, letnik 60, številka 4, str. 587-601. URN:NBN:SI:DOC-1PLA4UXB from http://www.dlib.si

MLA:

Tivadar, Hotimir. "Nove usmeritve pri raziskavah govora s pogledom v preteklost." Slavistična revija letnik 60. številka 4 (2012) str. 587-601.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PLA4UXB>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)