Okvir tega članka je naravna skladnja, kot jo je začel Janez Orešnik v tradiciji (morfološke) naravnosti, utemeljene v delih Wolfganga U. Dresslerja in Willija Mayerthalerja. Osnovna načela naravne skladnje so opisana na začetku članka. Tu so obravnavani nekateri vidiki staroindijske sinhrone morfonologije in morfosintakse glagola: (1) Kavzativni -aya- glagoli v Rg Vedi in Atharva Vedi. Korenski samoglasnik a je praviloma/večinoma kratek v zaprtih zlogih in dolg v odprtih zlogih. (2) Rg Veda in Atharva Veda izkazujeta 31 neprehodnih in 175 prehodnih -aya- glagolov. (3) V Rg Vedi in Atharva Vedi ni nobenega kavzativnega glagola iz bolj osnovnih prehodnih glagolov. (4) Po vedskem obdobju vsebujejo dvojno prehodni glagoli (to je zgodnja zgradba) obvezen akuzativ, ki je soodnosen z osebkom osnovnega glagola, in neobvezen akuzativ, ki je soodnosen s predmetom osnovnega glagola.(5) Po vedskem obdobju vsebujejo dvojno prehodni glagoli (to je pozna zgradba) obvezen instrumental, ki je soodnosen z osebkom osnovnega glagola, in akuzativ, ki je soodnosen s predmetom osnovnega glagola. (6) Akuzativ, omenjen v točki 5, ni obvezen. Gradivski podatki so iz monografije Jamison (1983), posvečene staroindijskim -aya- glagolom.

Pravice