Politika in pravo sta dve različni manifestaciji iste človekove imanentne težnje po urejanju in usmerjanju družbe, pri čemer obe racionalno doživljamo kot ločeni pojavnosti. Razmerje med pravom in politiko v demokratični družbi označuje njuno "partnersko razmerje", ki tako politiki kot pravu dopušča relativno samostojnost, hkrati pa vzpostavlja mehanizme za njuno medsebojno kontrolo in uravnoteženost. Ustavno sodstvo, kot pomembna institucija v številnih sodobnih pravnih ureditvah, ni nujni institucionalni element pravne države, vendar pa kaže praksa starejših demokratičnih držav in držav v tranziciji na pravi "razcvet" te oblike sodstva. Le-to prevzema tudi v Sloveniji vlogo protagonista razvoja in emancipacije sodne veje oblasti (kolikor ga je pač mogoče uvrstiti v to vejo oblasti). Položaj slovenskega ustavnega sodišča je relativno močan, pri čemer se to sodišče pri svojem delovanju nezadostno samoomejuje (v smislu "judicial self-restraint"). Večkrat se njegove odločitve gibljejo na samih mejah prava, ki jih tu in tam tudi prekoračijo. Kljub pretežno pozitivni vlogi slovenskega ustavnega sodišča, je zato treba kritično ocenjevati njegovo delo in zavračati njegovo neposredno poseganje v področje politike.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-2G14EKWG

COBISSID

1782609

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Cerar, Miro (1997). Slovensko ustavno sodišče - med pravom in politiko. Teorija in praksa, letnik 34, številka 6, str. 953-968. URN:NBN:SI:DOC-2G14EKWG from http://www.dlib.si

MLA:

Cerar, Miro. "Slovensko ustavno sodišče - med pravom in politiko." Teorija in praksa letnik 34. številka 6 (1997) str. 953-968.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2G14EKWG>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1997
(Celotna številka)