Avguštin o temelju in skupnosti védenja

slovenski

2011

letnik 22, številka 1/2

znanje    učenje    védenje   vedenje    skepticizem    indeksikalnost   logika    semantika    platonizem    resnica    epistemologija    skupnost vedenja

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Med Avguštinovim delom in novoveškim razumevanjem človeka so številne povezave. Naše mišljenje o človeku je ujeto v avguštinovske pojmovne metafore: um je človekova notranjost, učenje je ponotranjenje, pomnjenje je skladiščenje, spominjanje je priklic, razumevanje je notranja razsvetlitev in notranji uvid, komunikacija je prenos itd. Tudi v sodobnih teorijah učenja je mnogo usedlin avguštinovske teorije učenja. Avguštin jo je razvil v delu O učitelju, vendar je podlago zanjo ustvaril v zgodnejšem spisu Proti akademikom. V njem je polemiziral z radikalnim skepticizmom, ki je zanikal možnost kakršnega koli gotovega védenja, in opredelil neovrgljivo temeljno spoznanje. Glavna sestavina tega spoznanja je indeksikalna misel, ki se tedaj, ko je "povnanjena", veže na indeksikalne izraze. Izdelal je še zametek neke predstave, ki je bila novost v zahodnih epistemologijah. Gre za predstavo o skupnosti védenja ali epistemski skupnosti.

21.02.2013