Starševstvo za tretje tisočletje v luči teorije navezanosti

slovenski

2008

letnik 47, številka 3/6

odnosi   teorija navezanosti   navezanost    razvojna psihologija    starševstvo

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

Bowbly je v svoji teoriji navezanosti pojasnil, da ima človek vrojen mehanizem za iskanje stika in navezovanja z odraslim, saj ga za preživetje ob sebi nujno potrebuje. Skupaj z Ainsworth sta ugotovila, da se otrok naveže na skrbnika tudi, če mu ta ne daje varnosti- v tem primeru se naveže na ne-varno.Sistemski avtorji in nevropsihologi to vedno znova potrjujejo in dodajajo, da se brez odraslega otrokovi možgani sploh ne bi mogli razviti. Če pa želimo, da se otrok razvija v vsej svoji polnosti, mora odraščati ob odraslih, ki mu dajejo varnost. Ugotavljamo, da so ključne karakteristike varnega starševastva odzivnost, pozornost, fleksibilnost in odsotnost kaznovanja. V taki družini se otrok počuti sprejetega, njegova samopodoba, samovrednotenje in senzorni, čustveni in kognitivni sistemi pa se lahko nemoteno razvijajo. Tak otrok bo lahko kot odrasel poiskal varen partnerski odnos, njegovi otroci pa se bodo lahko nanj varno navezali. Vendar pa obstajajo možgani plastični vse življenje, kar pomeni, da lahko tudi, če na starše ni bil varno navezan, v svojem odraslem odnosu s partnerjem, če je zgrajen na zaupanju, empatiji in skrenosti, ne-varno navezanost dogradi v varno. S tem omogoči svojim otrokom, da se nanj varno navežejo.

30.01.2012