Poezija in poetika Gregorja Strniše sta nastajali postopoma in sinkretično ter sta utemeljeni na podlagi križišč filozofije, mitskega mišljenja in naravoslovnih znanosti, predvsem kozmologije. V svojo hermenevtiko besedne umetnosti je Strniša vpeljal znanstvene postavke, kot so posebna in splošna teorija relativnosti ter načelo nedoločljivosti, na svoj način pa je odgovoril tudi na spekulativne teorije o dobri ubranosti vesolja in antropičnem načelu vesolju. Njegove pesniške zbirke, med katerimi izstopa zadnjih pet (Želod, Oko, Škarje, Jajce ter Vesolje), lahko razumemo kot kozmološke modele, saj so zgrajene na podlagi premišljenih kompozicijskih principov, pri čemer vedno znova definirajo prostor in čas. Strniši sta znanost in poezija pomenili možni poti k uzrtju vesolja, resnice, csega, žal pa ostaja njegova poezija za marsikaterega bralca preveč enigmatična in hermetična.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-6MTPFP2T

COBISSID

27669602

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Žižek Urbas, Andreja (2004). Pojmovanje časa in prostora ter kozmologija v poeziji in poetiki Gregorja Strniše. Jezik in slovstvo, letnik 49, številka 5, str. 3-11. URN:NBN:SI:DOC-6MTPFP2T from http://www.dlib.si

MLA:

Žižek Urbas, Andreja. "Pojmovanje časa in prostora ter kozmologija v poeziji in poetiki Gregorja Strniše." Jezik in slovstvo letnik 49. številka 5 (2004) str. 3-11.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6MTPFP2T>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)