Izhodišča. Pri bolnikih z napredovalim rakom grla in spodnjega žrela je kirurška odstranitev grla najbolj primeren način zdravljenja. To zdravljenje pa negativno vpliva na številne pomembne bolnikove funkcije in tudi na govor. Bolniki in metode dela. Po odstranitvi grla je možnih več različnih načinov tvorbe glasu, tako da se vsak laringektomirani bolnik lahko nauči katerega od teh načinov govornega sporazumevanja. Rezultati. Znanih je več različnih, tudielektronskih naprav, ki s pomočjo lastnih baterij proizvajajo zvok. Drugo možnost predstavlja ezofagalni govor, pri katerem se bolnik nauči uporabljati mišični segment na prehodu v zgornji požiralnik kot generator glasu. Kirurško možnost govorne rehabilitacije po laringektomiji pa predstavlja vstavitev proteze v kirurško narejeno fistulo med zgornjim požiralnikom in sapnikom. Proteza usmeri zrak iz pljuč v zgornji požiralnik, glas pa nastane pri prehoduzraka skozi že omenjeni mišični segment. Zaključki. Številni dejavniki vplivajo na izbiro najprimernejšega načina nadomestnega govora pri posameznem bolniku. V Sloveniji največ laringektomiranih bolnikov uporablja ezofagalni govor.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-6YL5FTOI

COBISSID

14291673

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hočevar-Boltežar, Irena, Žargi, Miha (2001). Communication after laryngectomy. Radiology and oncology (Ljubljana), letnik 35, številka 4, str. 249-254. URN:NBN:SI:DOC-6YL5FTOI from http://www.dlib.si

MLA:

Hočevar-Boltežar, Irena, Žargi, Miha. "Communication after laryngectomy." Radiology and oncology (Ljubljana) letnik 35. številka 4 (2001) str. 249-254.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6YL5FTOI>

Radiology and oncology
1992-
(Zbirni zapis)