Le relatif qui/qu' sujet en français contemporain

francoski

1997

letnik 37, številka 1

francoščina    zaimki

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Osebkovni inačici oziralnih qui/qu v sodobni francoščini. Prispevek prinaša nekatere dileme v zvezi z dvojno rabo in dvojno obliko oziralnega zaimka v funkciji osebka, kakršne zasledimo v sodobnem pogovornem nenormiranem francoskem jeziku: qui pred soglasniki in qu' pred samoglasniki (Paul qu'écoute... Paul qui fait...). Jezikoslovci se vse do danes ne morejo poenotiti, ali je treba v variantni obliki qu' videti qui ali pa morebiti ostalino nekdaj osebkovno rabljenega que. Vprašanje je za sinhrono rabo pravzaprav irelevantno, vendarle se zdi, da nekateri fonomorfološki avtomatizmi v pogovornem jeziku (n.pr. t'as : tu fais, il a : fait) in pa prevlada sodobne francoske oblike qui za osebek na diahroni in primerjalno romanski ravni prej govorijo v prid elizije le-te. Tri glasovne podobe krajšega qu' - /k/,/k'/ in /kj/ se tujemu opazovalcu francoskih govorcev zdijo omejene le na prvo. Pri nihanju v osebkovni rabi qu' in qui imajo po našem mnenju najpomembnejšo vlogo skladenjske omejitve: qui bo tudi v nenormiranem jeziku pred samoglasniki rabljen namesto qu', zlasti v primerih, ko ne gre za najpogostejše in najenostavnejše oblike prilastkovega odvisnika, in takrat, ko lahko nastopi dvom o skladenjskih razmerjih.

09.06.2016