Koliko knjig je mogoče prebrati v življenju?

slovenski

2011

letnik 55, številka 4

kulturna zgodovina   branje   bralne navade   emancipacija   knjižnice   Slovenija 

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: v razpravi se ob pretresu pretežno pričevanjskih virov odgovarja na vprašanje o tem, kaj vse je na Slovenskem v različnih obdobjih novoveške zgodovine, zlasti pa v obdobju meščanov, vplivalo na število prebranih knjig. Metodologija/pristop: raziskava je izvedena v okviru paradigem nove kulturne zgodovine s poudarjeno odprtostjo do zgodovine idej in mentalitet. Rezultati: zlasti razsvetljenska in narodnoprebudna miselnost, ki sta se na Slovenskem doživljali kot izrazito neelitistični in splošnoemancipacijski, sta vodili k učinkovitim prizadevanjem za razširjanje knjige in njene branosti. Tako izdajatelji, ki so z množično produkcijo dosegali vsakomur, tudi pripadnikom najrevnejših slojev, dostopno ceno svojih edicij, kot zasebne in javne biblioteke so bile pomemben instrument širjenja in ustvarjanja interesnih skupin ter nacionalne skupnosti. Omejitve raziskave: raziskava sloni na primarnih in sekundarnih virih, ki so dandanes dostopni, vprašanje izgubljenih in neznanih virov pa ostaja odprto. Nedvomno bi lahko nekatere domneve potrdili tudi z natančnejšo kvantitativno analizo gradiva, ki se je do danes ohranilo. Smiseln pa bi lahko bil tudi pregled rokopisnih lastniških in drugih vpisov v ohranjenih knjigah v slovenskih in tujih knjižnicah. Izvirnost/uporabnost raziskave: povezava zasebnih pričevanj s politično, gospodarsko in kulturno zgodovino ponuja nov, svež pogled na oblikovanje družbenih stališč in kulturnih vrednot slovenske meščanske družbe do začetka 20. stoletja. Razprava slikovito prikaže položaj Slovencev in Slovenstva, ki se je oblikoval tudi skozi bralno kulturo in jezikovno identiteto.

09.08.2012