Značilnosti doživljanja sebe pri osebah po amputaciji roke
Characteristics of self-experience in people after upper-limb amputation

slovenski

2013

letnik 12, številka 3

obrambni varovalni mehanizmi   proces spoprijemanja   psihološke posledice   samopodoba   žalovanje

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Samopodoba je uporaben pojasnjevalni konstrukt, saj obsega posameznikovo predstavo o samem sebi. Na zmožnost doživljanja sebe vplivajo številni dejavniki in spremembe, ki se zgodijo v življenju. Med te prav gotovo spada življenje z zmanjšano zmožnostjo delovanja, v okviru katere smo se osredotočili na osebe po amputaciji roke. Namen naše študije je bil raziskati, ali so v skupini oseb po amputaciji splošna samopodoba in njene komponente, posebno telesna, nižje kot pri osebah s popolno telesno shemo, hkrati pa smo pričakovali obrambno varovalno vedenje. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 28 oseb, 14 v skupini oseb po amputaciji roke in 14 v kontrolni skupini. Skupini smo poskušali glede na osnovne demografske spremenljivke čim bolj izenačiti. Raziskava je temeljila na dveh vprašalnikih: na tennesseejski lestvici koncepta sebe za merjenje samopodobe in na lestvici za ugotavljanje stopnje sprejemanja proteze - moja podoba zdaj. Z vsakim udeležencem smo opravili krajši pogovor. Zbiranje podatkov je potekalo od junija 2012 do konca januarja 2013 v sodelovanju z ambulanto ročne ortotike in protetike na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča. Za primerjavo skupin smo uporabili test t za parne vzorce. Rezultati: Ugotovili smo statistično značilno tendenco k dajanju ekstremnih odgovorov v skupini oseb po amputaciji roke. V tej skupini ustrezajo rezultati skoraj polovice udeležencev standardiziranim vrednostim (T), ki kažejo prisotnost obrambnega varovalnega vedenja in zvišano verjetnost neveljavnih rezultatov, kar onemogoča nadaljnjo interpretacijo in posredovanje oprijemljivih ugotovitev. Oba uporabljena vprašalnika sta se izkazala kot zanesljiva z vidika notranje skladnosti. Zaključek: Vprašljiva veljavnost rezultatov na vprašalnikih nakazuje pomembne težave v procesu spoprijemanja s stanjem po amputaciji zgornjega uda, ki so še zlasti povezane s spremenjeno telesno shemo. Za učinkovitejše spoprijemanje (predvsem v obdobju prvih petih let) s spremenjeno telesno shemo in načinom življenja bi bila dobrodošla in zaželena strokovna podpora.

07.05.2014