Prispevek obravnava asimilacijo in različne identitete, ki se pojavljajo v Kanalski dolini in na južnem Koroškem. Večina starejših Kanalčanov pripada identifikacijskemu tipu tradicionalistov, angažiranih borcev in deloma tudi prilagojenih; pri mlajši generaciji pa se jezikovna zmožnost v obeh avtohtonih jezikih, slovenščini in nemščini, izgublja. Odseljevanje in mešani zakoni proces asimilacije še zaostrujejo, tako da pri večini ostaja samo še neke vrste simbolična etničnost. Na južnem Koroškem pa izgube jezika vsaj pri tistih Slovencih, ki so tesno povezani z dvojezičnim šolskim sistemom in s kulturnimi društvi, skorajda ni. Kjer pa te povezanosti ni, tam je proces asimilacije občutnejši, kajti prav v omenjenih krogih želja po brez konfliktnem sožitju z večinskim narodom utrjuje uporabo skupnega večinskega jezika in poudarjanje dvojezičnosti ter dvojnih ali mešanih identitet.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-EPPT8D70

COBISSID

10955341

Objavljeno

06.05.2010

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vavti, Štefka (2007). Asimilacija in identitete v Kanalski dolini in na južnem Koroškem - primerjalni pregled. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 53, str. 166-177. URN:NBN:SI:DOC-EPPT8D70 from http://www.dlib.si

MLA:

Vavti, Štefka. "Asimilacija in identitete v Kanalski dolini in na južnem Koroškem - primerjalni pregled." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 53 (2007) str. 166-177.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EPPT8D70>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)