Nanotehnologija pri zdravljenju raka
Nanotechnology in the treatment of cancer

slovenski

2010

letnik 79, številka 2

nanotehnologija   rak (medicina)   zdravljenje

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Zdravljenje rakavih bolezni s kemoterapijo ima zaradi neselektivnega delovanja citostatikov na deleče se zdrave celice številne neželene učinke. Zaradi pojava neželenih učinkov je včasih potrebno odmerek zdravila prilagoditi, ob hujših neželenih učinkih pa je zdravljenje potrebno celo prekiniti, kar proces zdravljenja podaljša in lahko vpliva na izid. Neželeni učinki kemoterapije poslabšajo tudi kakovost življenja bolnika med samim zdravljenjem in tudi po njem. Z vključevanjem protitumorskih učinkovin v nanodostavne sisteme (NS), ki pasivno in/ali aktivno ciljajo tumorske celice,se temu lahko izognemo. Zaključki: Vključevanje protitumorskih učinkovin v NS poveča zadrževanje učinkovine na mestu tumorja zaradi pasivnega ciljanja (učinka EPR), ki je posledica povečane prepustnosti tumorskega žilja. Še večjo selektivnost za tumorske celice dosežemo s pripenjanjem specifi čnih ligandov na površino NS, ki selektivno prepoznajo čezmerno izražene antigene ali receptorje na tumorskih celicah. Na ta način sezmanjša medsebojno delovanje protitumorskih učinkovin z zdravimi celicami. Formulacije protitumorskih učinkovin v NS imajo manj neželenih učinkov in so varnejše v primerjavi s prosto učinkovino, kar omogoča povišanje odmerka in tako izboljša učinkovitost zdravljenja. Do danes sta Evropska agencija za zdravila (EMEA) in Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) za zdravljenjerakavih bolezni odobrili devet zdravil na osnovi NS. Kljub odobritvam pa varnost NS še ni zadosti raziskana. Toksičnost NS povezujejo z nastankom reaktivnih kisikovih presnovkov, k toksičnim učinkom NS pa naj bi pomembno prispevalo tudi medsebojno delovanje s celicami imunskega sistema in nezadostna specifičnost NS.

17.06.2010