Iz izhodiščne možnosti sociologije, da proizvaja vednost in oblikuje družbo lahko izhaja vrsta različnih pristopov k poučevanju. V našem prispevku smo opravili pregled vloge sociologije v družbi na makroravni. Dotaknili se bomo vprašanja objektivne sociologije (poudarjanje znanstvene nevtralnosti) ter referirali na Burrawoyev program javne sociologije (ki zagovarja sodelovanje v civilni družbi) in njegovo kritiko. To povežemo z madžarsko izkušnjo, ki pokaže, da se je v zgodovini sociologija do določene mere angažirala v ustvarjanju družbe ali pa tako, da je status quo zagovarjala ali ga izpodbijala, da pa je danes takšno početje arhitektom družbene moči odveč. V takšnem kontekstu so celo cilji razvijati refleksivnost in kritično mišljenje pri študentih lahko videti kot politično dejanje.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-FY396XCA

COBISSID

34529885

Objavljeno

11.09.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Miskolczi, Péter, Király, Gábor (2016). Teaching society?. Družboslovne razprave, letnik 32, številka 83, str. 63-81. URN:NBN:SI:DOC-FY396XCA from http://www.dlib.si

MLA:

Miskolczi, Péter, Király, Gábor. "Teaching society?." Družboslovne razprave letnik 32. številka 83 (2016) str. 63-81.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FY396XCA>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)