Pred desetimi leti so analize razmer na trgu delovne sile v Sloveniji in svetu opozarjale na naraščajočo prožnost dela in zaposlovanja ter potrebo po uresničevanju koncepta varne prožnosti. Novejše analize nakazujejo, da so spremembe v mnogih evropskih državah, med njimi tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju potekale v nasprotni smeri - vse manj delavcev ima perspektivo varne prožnosti dela, medtem ko je za večino, še posebej mlade, značilna vse večja prekarnost. Članek ima dva namena: prispevati k aktualni konceptualni razpravi o prožnosti in prekarnosti in na osnovi izbranih empiričnih podatkov predstaviti stanje v Sloveniji ter pripomoči k razumevanju opazovanih sprememb.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-H3KVI27X

COBISSID

4017864

Objavljeno

18.07.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kanjuo-Mrčela, Aleksandra, Ignjatović, Miroljub (2015). Od prožnosti do prekarnosti dela. Teorija in praksa, letnik 52, številka 3, str. 350-381, 563-564. URN:NBN:SI:DOC-H3KVI27X from http://www.dlib.si

MLA:

Kanjuo-Mrčela, Aleksandra, Ignjatović, Miroljub. "Od prožnosti do prekarnosti dela." Teorija in praksa letnik 52. številka 3 (2015) str. 350-381, 563-564.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3KVI27X>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)