Evropski srednjeveški ilustrirani in iluminirani rokopisi so temeljno gradivo, ki omogoča kontinuirano spremljanje kulturnega razvoja od antike do današnjih dni. Redka in dragocena dela so javnosti in znanstvenikom z različnih področij dostopna predvsem kot faksimilne izdaje, ki so na svoji evolucijski poti prešle iz ročnih, subjektivno zaznamovanih kopij v vrhunske založniške in tiskarske dosežke. Tehnike natančnega upodabljanja po predlogi so bile v likovni umetnosti in med prvimi tiskarji znane že v času zgodnje renesanse; nadgrajene so bile z razvojem fotografskih in fotomehaničnih reprodukcijskih tehnik v 19. stoletju, sodobne digitalizirane reprodukcijske tehnike pa pomenijo vrhunec na področju faksimiliranja. Popolni faksimili paleografsko, umetnostnozgodovinsko, likovno, nacionalno, politično, kulturno ali drugače pomembnih del z ustreznimi znanstvenimi komentarji ostajajo pomembni kulturni spomeniki svojega časa, spomeniki originalu in splošne ter ter tehnične kulture tistih, ki so s faksimiliranjem poustvarili original. Nekateri faksimili so ostali edini spomin na izgubljene, ukradene, zgorele ali kako drugače uničene originale. V delu je prikazan razvoj reprodukcijskih tehnik, rokopisov in tehnik faksimiliranja; objavljen je poskus vrednotenja faksimilov glede na stopnjo podobnosti z originali in ocenjen vpliv faksimilovna kulturo in razvoj znanosti.
magistrsko delo

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-J5VPQEA0

Objavljeno

17.09.2009

Označevalci:

DIZZIS

COBISSID

234641664

Metapodatki

Citiranje

APA:

Golob, Gorazd, Žnideršič, Martin (2004). Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala. URN:NBN:SI:DOC-J5VPQEA0 from http://www.dlib.si

MLA:

Golob, Gorazd, Žnideršič, Martin. Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala. dLib distributer
G. Golob, 2004.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J5VPQEA0>