V prispevku na podlagi empiričnih podatkov analiziramo prakse 'imenovanja' seksizma, torej njegovega problematiziranja in naslavljanja, ter odzive na tovrstna delovanja. Pri tem je uporabljen koncept "nemirnega subjekta" (wilful subject), kot ga obravnava Sara Ahmed. V tem okviru nas zanima kontekstualnost imenovanja, tj. v kakšnih kontekstih (in kako) se subjekt izpostavlja in problematizira seksizem in v kakšnih kontekstih tovrstno imenovanje umanjka. Poleg tega se osredotočamo tudi na analizo protiodzivov oziroma poskusov legitimizacije seksizma, ki nastopijo po problematizaciji le-tega. S slednjimi je subjekt, ki imenuje seksizem, skupaj s praksami imenovanja, razvrednoten in pozicioniran kot "nemirni subjekt", ki (feministično) ubija užitek: prek imenovanja problema (seksizma) subjekt sam postane problem.

Pravice