Soggetto e verbo con dormire, telefonare e arrivare in contesti diversi

italijanski

2009

letnik 49, številka 2

italijanščina    skladnja    pogovor   diskurz 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek predstavlja rezultate raziskave, opravljene s pomočjo vprašalnika na vzorcu stotih govorcev. Namen članka je opisati zvezo med jezikovnim kontekstom in obliko izjave v italijanščini. V vprašalniku je podana vrsta jezikovnih kontekstov, s katerimi so povezani različni tipi stavkov, anketiranci pa so naprošeni, da se izrečejo o ustreznosti vsake posamezne različice glede na predlagani kontekst. Članek se omejuje na predstavitev zaporedja osebek + glagol v dveh različnih kontekstih z glagoli dormire, telefonare in arrivare, ki se med sabo razlikujejo po semantično-aspektualnih lastnostih, a so enaki z vidika strukture argumentov. Ti glagoli imajo namreč en sam argument, in sicer osebek, ki lahko ostane tudi impliciten, saj je v italijanščini skladenjsko neobvezen; posledično so vsi ostali elementi, ki bi se lahko dodali k izjavi, od glagola neodvisni. Med seboj primerjana jezikovna konteksta sta v našem primeru predstavljena v obliki vprašanj, v odgovorih pa izzoveta vsakič različno organizacijo podatkov: v prvem kontekstu ("Che cosa e successo?") ne osebek ne glagol nista predpostavljena in tako je njuna pojavitev kot takšna informativna; v drugem ("Sono andata a fare spese. E Maria?") se pojavi samo osebek in tako je glagol tisti, ki prinaša "novo" informacijo. Upoštevajoč te kontekstualne omejitve, ima prispevek namen proučiti, katere jezikovne strategije uspešno oz. neuspešno prenašajo zahtevano vrsto informacij. Podana je primerjava rezultatov za izbrane tri glagole, da bi tako lahko ugotovili zvezo med lastnostmi danih elementov, kontekstom in obliko izjave.

14.02.2015