Pomen radiološke opredelitve naključno odkritih žariščnih sprememb ledvice
Incidental renal focal lesions: impotrance of radiological characterisation

slovenski

2006

letnik 74, številka 12

Ledvica cistična   Ledvica, novotvorbe   ledvice   novotvorbe   radiološka diagnostika   Tomografija radiografska, računalniška

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča Z rutinsko slikovno diagnostiko (zlasti z ultrazvokom in računalniško tomografijo) v ledvicah naključno odkrijemo mnogo žariščnih sprememb, ki zahtevajo opredelitev, saj mnoge predstavljajo karcinom. Naključno odkrite žariščne spremembe so pogosto zelo majhne ali s kompleksno morfologijo, kar otežuje njihovo radiološko opredelitev. Danes veliko večino tumorjev ledvice odkrijemo povsem naključno v okviru preiskav zaradi drugih vzrokov. Pri opredelitvi cističnih in solidnih sprememb imata najpomembnejšo vlogo ultrazvok in računalniška tomografija, ki, uporabljena skupaj, lahko opredelita večino naključno odkritih žariščnih sprememb, večjih od 15 mm. Pri opredelitvi cističnih sprememb uporabljamo Bosniakovo klasifikacijo, ki omogoča razlikovanje med benignimi in verjetno malignimi cističnimi spremembami. Pri opredelitvi majhnih solidnih žariščnih sprememb je ključnega pomena dokaz tumorske vaskularizacije. Opredelitev zelo majhnih sprememb z računalniško tomografijo je težavna zaradi nezanesljive meritve gostote spremembe pred in po kontrastu; temu se izognemo z uporabo tanjših rezov in z ustreznim protokolom kontrastne preiskave. Težavna je tudi opredelitev slabo vaskulariziranih sprememb. Ultrazvok omogoča natančen prikaz morfologije cističnih in kompleksnih sprememb in neinvazivno oceno vaskulczrizacije. Angiograf ja pri opredelitvi majhnih, cističnih in slabo vaskulariziranih sprememb nima večjega diagnostičnega pomena. Zaključki Odločitev, kako obravnavati bolnika z naključno odkritim majhnim karcinomom, je težavna. Tumorji, manjši od 3 cm, imajo verjetneje nizek gradus, majhno tendenco zasevanja in rastejo počasi. Pri starejših ali bolnikih s tveganjem se tako lahko odločimo za sledenje ( watchfull waiting ), pri mlajših pa za parcialno nefrektomijo in nato sledenje. V mnogih primerih je pri odločitvi o diagnostičnem in terapevtskem postopku potrebno tesno sodelovanje radiologa, urologa in patologa.

16.09.2009