Članek obravnava vpliv kulture in razreda pri oblikovanju bivanjskih preferenc v slovenskih mestih. Avtor pri tem izhaja iz domneve, da naj bi se proces urbanizacije tesno povezoval z določenimi oblikami družbeno- kulturnega razvoja in specifičnimi razrednimi vzorci. Z zgodovinskim orisom poteka slovenske urbanizacije avtor najprej pojasni posebnosti razvoja slovenskih mest, nato pa s pomočjo obstoječih raziskav (npr. Kultura in razred, Vrednote prostora in okolja) analizira razlike med posameznimi razredi v odnosu do življenja v mestu. Primerjava odgovorov anketirancev iz dveh največjih slovenskih mest s preostalimi deli Slovenije razkriva kompleksno podobo razrednih značilnosti, ki kažejo na specifičen odnos do velikih mest in drugačen potek akulturacije, kot je potekal v državah z velikimi (milijonskimi) mesti. Pri tem se zdi, da kljub opaznim razrednim distinkcijam med anketiranimi obstajajo določene skupne vrednotne podlage in prihaja do močnega povezovanja z lokalnim okoljem ter spodbujanja bivanjskih vzorcev, ki so značilni za manj gosto naseljena območja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-PDNE70ZA

COBISSID

33324637

Objavljeno

20.06.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Uršič, Matjaž (2015). Skriti pridih podeželja?. Teorija in praksa, letnik 52, številka 1/2, str. 236-252, 308-309. URN:NBN:SI:DOC-PDNE70ZA from http://www.dlib.si

MLA:

Uršič, Matjaž. "Skriti pridih podeželja?." Teorija in praksa letnik 52. številka 1/2 (2015) str. 236-252, 308-309.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PDNE70ZA>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)