Članek se zavzema za odpravo kazni dosmrtnega zapora in razgrinja argumente za tako rešitev. Obravnava vprašanje skladnosti te sankcije z ustavnopravno prepovedjo mučenja. Hkrati opozarja na njeno spornost v zvezi z načelom zakonitosti (nedoločenost te kazni) in na načelo sorazmernosti. Nato razčlenjuje razmerje te kazni in namene kaznovanja. Ugotavlja, da ta kazen ne izpolnjuje teh načel, saj je preprečevanje novega kaznivega dejanja storilca težko napovedati; resocializacija pri tej kazni ni mogoča; pa tudi namen zastraševanja in povračilnosti sta bolje uresničena s hitrim in čim bolj zagotovim kazenskopravnim obravnavanjem storilca. Prispevek odpira tudi vprašanja varstva pravic žrtev, razčlenjuje ustrezno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter ugotavlja, da je Slovenija edina država med republikami nekdanje Jugoslavije, ki je uvedla to kazen, in tudi edina, ki jo je uvedla povsem samostojno ne pa kot nadomestilo za smrtno kazen, kakor so jo drugi pravni sistemi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-RCLOJORQ

COBISSID

15926609

Objavljeno

18.07.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Šelih, Alenka (2017). Dosmrtni zapor in njegova odprava. Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991), letnik 77, številka 1, str. 7-23, 120-121. URN:NBN:SI:DOC-RCLOJORQ from http://www.dlib.si

MLA:

Šelih, Alenka. "Dosmrtni zapor in njegova odprava." Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991) letnik 77. številka 1 (2017) str. 7-23, 120-121.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RCLOJORQ>

Zbornik znanstvenih razprav
1991-
(Zbirni zapis)