Planetarni ekosistem in Slovenija kot žrtveni ovci razvojnega modela trajne rasti

slovenski

2011

letnik 48, jubilejna

Ekosistem    Ekonomska rast   Globalizacija    Trajnostni razvoj    Slovenija    varstvo okolja 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

V članku so prikazane globalne in regionalne okoljske posledice razvojnega modela trajne (količinske) rasti. Vse večji antropogeni snovno-energetski tokovi so v zadnjih desetletjih presegli regeneracijske in nevtralizacijske zmogljivosti planetarnega ekosistema, okoljska globalizacija je skupna rezultanta prekomernih okoljskih vplivov. V naslednjih petdesetih letih naj bi se ob nadaljevanju razvojnega modela trajne rasti pritiski na okolje nekajkrat povečali, nosilnost okolja pa naj bi se nekoliko zmanjšala. Dolgoročno blagostanje človeštva, prihodnjih generacij in ekosistemov zagotavlja zgolj razvojni model, ki bo tudi okoljsko trajnosten, torej bo upošteval omejitve oziroma zmogljivosti naravnih sistemov. Ekonomskemu procesu in tržnim mehanizmom je torej potrebno postaviti biofizikalne meje, ki jih narekuje ohranjanje optimalnega delovanja planetarnega ekosistema. Postopno se oblikuje razvojni model blagostanja brez (količinske) rasti in ravnovesne ekonomije, ki naj bi omogočil "zmerno" materialno blagostanje vsem prebivalcem planeta in okoljsko varnost tudi prihodnjim generacijam. Slovenija kljub doseženi višji stopnji onesnaženosti okolja in prekomerni porabi naravnih virov na prebivalca razpolaga s ključnimi okoljskimi kapitali za smelejšo usmeritev v okoljsko trajnostni razvoj.

19.06.2014