Članek podaja interpretacijo metafor in metaforičnega diskurza skozi perspektivo dotika. V prvem koraku se ukvarja z metaforo dotika v zgodovini zahodne filozofije (še zlasti metafizike od Platona do Hegla), da bi lahko proizvedel operativno kategorijo dotika, s katero bi, v drugem koraku, lahko zapopadel taktilno kvaliteto metafor. Če se na metafore običajno (v retoriki, politiki, literaturi) gleda kot na specifično formo jezika, ki se ne samo lahko najbolj primerno dotakne dane topike, marveč se dotakne tudi dotičnega subjekta (poslušalca ali bralca), potemtakem je temu tako natanko zato, ker obstaja določena haptična kvaliteta, ki jo poseduje sam jezik, razberljiva natanko v diskurzu tistih, ki znajo najbolje eksploatirati metafore v svojem početju.

Pravice