Prispevek obravnava vprašanje disidentstva Katoliške cerkve v Sloveniji v sedemdesetih letih 20. stoletja, v obdobju "vzhodne politike" papeža Pavla VI. Pri tem skušata avtorja položaj v Sloveniji umestiti v širši jugoslovanski, pa tudi srednje- in vzhodnoevropski okvir. Razlike med posameznimi okolji so bile seveda znatne, v Jugoslaviji predvsem med Slovenijo in Hrvaško. Čeprav so razmere po podpisu protokola med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Svetim sedežem junija 1966 nekaterim katoličanom omogočile nekoliko več manevrskega prostora v javnosti, se bolj ali manj kaže, da je šlo za manjšino. Tudi pisanje revije Znamenje, ki ga prispevek postavlja v ospredje, potrjuje navedeno tezo, saj je do javne besede prihajal le del katoliške skupnosti, drugi pa so bili obsojeni na javni molk.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-VKPOWKH0

COBISSID

1517189

Objavljeno

09.04.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Maver, Aleš, Ravnikar, Tone (2017). Zastrta znamenja. Annales. Series historia et sociologia, letnik 27, številka 4, str. 793-806. URN:NBN:SI:DOC-VKPOWKH0 from http://www.dlib.si

MLA:

Maver, Aleš, Ravnikar, Tone. "Zastrta znamenja." Annales. Series historia et sociologia letnik 27. številka 4 (2017) str. 793-806.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKPOWKH0>

Annales
1991-
(Zbirni zapis)