Tudi pravne osebe so deležne številnih pravic, tako premoženjskih kot nepremoženjskih (osebnih), znotraj slednjih obravnavamo predvsem pravico do časti in dobrega imena oz. ugleda. S pregledom tistih področij slovenskega kazenskega, obligacijskega in medijskega prava, ki lahko zadevajo napade na ugled organizacije v množičnih medijih, nakazujemo tudi možnosti njenih (pravnih) reakcij na tovrstna dejanja. Ugotavljamo, da je sodobni trend izenačevanja varstva pravic fizičnih in pravnih oseb v zvezi z medijskimi napadi na njihov ugled upravičen. Težave pa povzroča dokazovanje škode, predvsem nepremoženjske. V primeru zahtevane denarne odškodnine se po zakonu o obligacijskih razmerjih namreč zahtega izpolnjen pogoj povzročitve telesnih in duševnih bolečin ali strahu. kar pri pravni osebi ni mogoče. Lahko pa govorimo o znatno zmanjšanem ugledu pravne osebe, ki ga v nekaterih tujih pravnih sistemih že priznavajo kot (nepremoženjsko) škodo. Naše pravo je pri tem jasno: v primeru kršitve osebnostnih pravic pravna oseba nima pravice zahtevati denarne odškodnine, lahko pa zahteva nedenarno (objavo sodbe ali popravka) odškodnino.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-ZCHIOXNK

COBISSID

19331933

Objavljeno

20.03.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Drevenšek, Mojca, Zajc, Borut (1999). Zaščita pravne osebe pred medijskimi napadi. Teorija in praksa, letnik 36, številka 4, str. 630-643. URN:NBN:SI:DOC-ZCHIOXNK from http://www.dlib.si

MLA:

Drevenšek, Mojca, Zajc, Borut. "Zaščita pravne osebe pred medijskimi napadi." Teorija in praksa letnik 36. številka 4 (1999) str. 630-643.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCHIOXNK>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1999
(Celotna številka)