Razprava izhaja iz prepričanja, da je lirika od vseh literarnih zvrsti najteže prevedljiva, da pa je njena prevedljivost oz. neprevedljivost tesno povezana z bistvom lirike, zato je prevajanje vprašljivo in ga je treba preučiti. Na dveh konkretnih primerih, pri prevajanju Goetheja v slovenščino in Prešerna v nemsčino, poskuša razprava dognati, kako daleč seže istovetnost prevoda z izvirnikom, kje neha prevod in se začenja prepesnitev, predvsem pa odkriva tiste plasti v lirski poeziji, ki se izmikajo prevajanju, ker so utemeljene v strukturnih posebnostih posameznih jezikov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-ZOWV7G8D

COBISSID

29896802

Objavljeno

20.06.2012

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bernik, France (2005). Lirika in njena prevedljivost. Primerjalna književnost, letnik 28, številka 1, str. 33-42. URN:NBN:SI:DOC-ZOWV7G8D from http://www.dlib.si

MLA:

Bernik, France. "Lirika in njena prevedljivost." Primerjalna književnost letnik 28. številka 1 (2005) str. 33-42.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZOWV7G8D>

Primerjalna književnost
1978-
(Zbirni zapis)

številka

Primerjalna književnost
2005
(Celotna številka)