Oktoih (srbska redakcija)

ogled v listalniku

Izvoz v EndNote (RIS format)

Vir

Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov

Jezik

starocerkvenoslovanski

Leto

1535

Format

kodeks

II + 263 folijev, 31 x 20,5 cm

papir

Vsebina

bogoslužje

Provenienca

Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov

Izvor

Narodna in univerzitetna knjižnica

Opombe

Rokopis ni popoln.

Pisava je drobni polustav z oblikami 16. stoletja. Pravopis kaže sledove resavske šole, z ljudsko izreko. V pisarjevem zapisku na koncu Oktoiha je pravopis enak besedilu, oblike črk v polustavu pa so bogateje okrašene kot v tekstu, prav tako je raba hitropisnih oblik pogostejša.

Iniciale so velike, toda skromne: rdeče in črne.

Platnice so izdelane iz desk.

V kodeksu zasledimo pesmi, posvečene svetnikom in apostolom. Oktoih je bil napisan v cerkvi sv. Nikolaja Dabarskega ob Limu l. 1535. Sredi 17. stoletja je bil v lasti vladike Viktorja, morda istega budimskega metropolita, ki je znan po zapisih iz l. 1680 in 1684. Ta ga je l.1661 prodal neki »Bogdani babi«, ki je knjigo podarila pakšanski cerkvi (verjetno v mestu Pakš ob Donavi). Vsekakor je bila knjiga kasneje nekje na vzhodu, kjer so bili dodani zapisi Mihaila Kaponosca iz Komorana o Dorošenkovih uporih v Ukrajini. V 18. stoletju je bila knjiga znova v zasebni lasti. Kupila sta jo Pavel in Pamva za darilo popu Vukdragu in njegovim naslednikom. Verjetno je bilo to nekje v Vojvodini ali v Sremu, saj je prav tam Oktoih lahko našel Vuk Karadžić, ki je glavni "krivec", da so rokopisi prišli v Kopitarjevo zbirko.

(Mošin 1971)

Pravice