Po vsebini ta zbornik ne ustreza povsem naslovu rokopisa. Od 40 sestavkov jih 16 pripada sv. Janezu Zlatoustu, 6 sv. Vasiliju Velikemu, 3 patriarhu Kalistu, 1 sv. Andreju Kretskemu, 2 sv. Janezu Damaščanu, po 1 pa še rimskemu papežu Hipolitu, sv. Gregorju iz Nise, prečastitemu Efremu Sirskemu, sv. Teodorju Studitu, solunskemu arhiepiskopu Jožefu, prezbiterju Leontiju, sv. Anastaziju Sinajskemu in še žitije prečastite Marije Egipčanke.
Pisava (27 vrstic na stran) je lep polustav z oblikami 16. stoletja in s sledovi resavskega pravopisa z akcenti.
Iniciale so rdeče in imajo okrasne zavoje. Vinjeta je v rokopisu samo ena, in sicer na f. 1: lepo pleteni trakovi, narisani s črnilom in cinobrom, z vejicami na koncih.
Platnice z vezicami na hrbtu so verjetno iz nekoliko poznejšega časa. Slepi tisk na usnju ima koncentrične ornamentirane okvire z okraski v središčnem pravokotniku. Spredaj je v sredini baročni ornamentalni medaljon; zadaj ima središčni pravokotnik majhen medaljon v sredini in palmete v kotih. Zaponi sta ohranjeni. Žig ljubljanske licejske knjižnice je na f. 1r in 375v.
Oba dela, ki tvorita rokopis, sta v istem času pisala dva pisca. Menih Partenije, ki se je večkrat podpisal v opombah, se je označil za Rakovčana. Vse kaže, da v tem času tega rokopisa ni bilo več v Ovčarskem samostanu, ampak je bil v Rakovici. Verjetno je od tam prišel v roke zbiratelju (mogoče Karadžiću ali pa Šafariku), ki ga je odstopil Kopitarju.
(Mošin 1971)