Razprava obravnava omrežje spomenikov oz. spominskih obeležij slovenske literarne kulture, ki se je začelo oblikovati sredi 19. stoletja in je do danes močno zaznamovalo kulturno pokrajino slovenskih ozemelj. V prvem delu so nakazani zgodovinski vidiki nastajanja takšnih mrež, ki jih je mogoče razumeti kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora, povezano s kanonizacijo peščice vélikih "kulturnih svetnikov" in množice manjših slovstvenih veljakov. V nadaljevanju so komentirani delni rezultati projekta GIS kartiranja slovenskih literarnih spomenikov, njegove metodološke zagate ter možni prispevki k boljšemu razumevanju prostorov slovenskega slovstva.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-5ZLSBXOJ

COBISSID

50415202

Objavljeno

24.07.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Dović, Marijan, Pogačar, Timothy (2012). Mreža spomenikov slovenske literarne kulture kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora. Slavistična revija, letnik 60, številka 3, Str. 339-350, 351-363. URN:NBN:SI:doc-5ZLSBXOJ from http://www.dlib.si

MLA:

Dović, Marijan, Pogačar, Timothy. "Mreža spomenikov slovenske literarne kulture kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora." Slavistična revija letnik 60. številka 3 (2012) Str. 339-350, 351-363.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5ZLSBXOJ>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)

Mreža spomenikov slovenske literarne kulture kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostoraThe network of memorials of Slovene literary culture as semiotic appropriation of (national) space

Mreža spomenikov slovenske literarne kulture kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora
The network of memorials of Slovene literary culture as semiotic appropriation of (national) space