Javna radiotelevizija je nastala v družbenih, tehnoloških in ideoloških okoliščinah, ki so se odtlej povsem spremenile. Spremenila se je tudi medijska politika in postavila v ospredje ekonomske cilje, prav tako pa stališča do javne RTV, ki je vse bolj obravnavana kot izjema ali celo anomalija v odnosu do "normalnih" tržnih pravil, ki veljajo v radiodifuziji. Članek obravnava posledice tako spremenjenih stališč zlasti z vidika oblikovanja jasne definicije javne radiotelevizije ter njenega razvoja iz "avtonomije" v model "nadzorovane javne službe". V Evropi obstaja več sistemov odgovornosti in vsaj devet modelov javne radiotelevizije, kar otežuje postavitev enotne definicije in ima za posledico protislovne poglede na "proizvod", ki naj bi ga ustvarjala javna RTV. Vprašanje nadzora je del širše razprave o tem, kaj storiti z javno RTV, da bi postala bolj relevantna za družbo in si zagotovila bodočnost. Ključni problem pa je v tem, da vsiljevanje administrativnih "odkljukovalnih" sistemov odgovornosti, ki temeljijo na zastarelih pojmovanjih, lahko zaustavi modernizacijo institucije v preobrazbi in ji onemogoči najti novo identiteto v spremenjenih okoliščinah.

Pravice