Članek analizira primer Slovenije, post-socialistične države s pomembno zgodovino državnih skrbstvenih intervencij in institucionalizirane oskrbe. Danes na trgu dela pre - vladuje imperativ fleksibilizacije, t. i. aktivacija pa je glavni ukrep socialnih politik, kjer se pravice pogojuje z vključitvijo v plačano delo, država pa intervenira le v primeru hude revščine. V zadnjih letih je država ob spremembah v socialni politiki uvedla ukrepe proti neformalnim oblikam dela, vključno z delom v zasebnih gospodinjstvih. Tudi v Sloveniji v skladu z globalnimi trendi povpraševanje po skrbstvenem delu narašča, čedalje bolj pa se ga prepušča zasebni sferi. Na podlagi intervjujev z neformalnimi delavkami in delavci, članek raziskuje metodološka vprašanja, ki so relevantna za izvajanje kvalitativnih raziskav. Ob tem trdimo, da je individualizacija skrbstvenega dela prinesla večji državni nadzor in posledično strah in marginalizacijo skrbstvenih delavk. Uvedba koncepta verig zaupanja v članku zaključuje, da je strukturni učinek individualizacije skrbi ujetost med štiri stene zasebnih gospodinjstev, kjer zaupanje postane edina vrednota.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-9ANSVHTX

COBISSID

5050213

Objavljeno

25.08.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bajt, Veronika, Leskošek, Vesna, Frelih, Mojca (2018). Chains of trust. Anthropological notebooks, letnik year 24, številka 1, str. 69-83. URN:NBN:SI:doc-9ANSVHTX from http://www.dlib.si

MLA:

Bajt, Veronika, Leskošek, Vesna, Frelih, Mojca. "Chains of trust." Anthropological notebooks letnik year 24. številka 1 (2018) str. 69-83.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9ANSVHTX>

Anthropological notebooks
1995-
(Zbirni zapis)