In the south slavonic garden : landscaping the landscape of arguments and non-arguments

angleški
hrvaški
ruski
slovenski
srbski

2016

južnoslovanski jeziki    srbščina    hrvaščina    slovenščina    glagol    povedek    predmet    tavtološki predmet   morfologija    skladnja    semantika    objet 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek obravnava morfološke, skladenjske, pomenske in pragmatične vidike t.i. zgradb s tavtološkimi predmeti s posebnim poudarkom na srbohrvaškem in slovenskem jeziku. Obravnava morfološko bogatih jezikov je pomembna iz več razlogov. Omogoča namreč razumevanje nekaterih zapletenih lastnosti teh zgradb v več jezikih, ponudi način, kako razložiti znana razhajanja pri sodbah, ki jih najdemo v literaturi o germanskih jezikih (kot je npr. angleščina), ter služi kot jasen zgled, kako je morfologija lahko bolj zavajajoča kot informativna glede skladnje (proti prevladujočemu mnenju v literaturi). V članku na osnovi številnih testov zagovarjam trditev, da obstajata dva tipa tavtoloških predmetov, argumentni in neargumentni. Z razširitvijo obravnave modifikatorjev znotraj davidsonske tradicije na neargumente, so le-ti obravnavani kot predikati prvega reda. Ta pristop omogoča razlago njihovih temeljnih značilnosti, kot je npr. obvezna prisotnost prilastka. Pomenske vzporednice med prislovnimi določili in neargumentnimi tavtološkimi predmeti je mogoče razširiti na skladnjo. Obravnava neargumentnih tavtoloških predmetov kot prislovnih določil namreč reši problem pomanjkanja skladenjskega prostora, ki se pojavi pri netožilniških glagolih. V nasprotju z neargumentnimi tavtološkimi premeti pa se argumentni tavtološki predmeti obnašajo kot običajni argumenti z običajno skladnjo glede glagolske prehodnosti.

11.01.2018