East Europe's cinema industries since 1989 : financing structure and studios

angleški

1999

letnik 6, številka 2

Vzhodna Evropa    tranzicija    demokratizacija    privatizacija    filmska produkcija    financiranje   kinematografija   subvencioniranje

Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Desetletne izkušnje vzhodnoevropske tranzicije je mogoče povzeti v nekaj temeljnih ugotovitvah o viharnem in globokem preoblikovanju kulturne administracije. Vzhodnoevropska kulturna industrija je bila v začetku devetdesetih let prva izpostavljena velikemu zmanjšanju sredstev in odpravi vnaprej zagotovljenega financiranja. Še posebej je bil prizadet film. V vseh vzhodnoevropskih državah je bila filmska proizvodnja podvržena nepremišljenim strukturnim spremembam ter pogosto protislovnim ukrepom v upravljanju in financiranju. Drobljenje proizvodnih postopkov je pri mnogih povzročilo ustvarjalno krizo. Značilni problemi so nepoštena konkurenca, poglabljanje generacijskega prepada ter zaton celovečernih, dokumentarnih in animiranih filmov. Hkratna kriza v filmski distribuciji in prikazovanju je pripeljala do upadanja števila gledalcev vseh vzhodnoevropskih filmov, čeprav so hkrati nekateri vzhodnoevropski filmi poželi mednarodna priznanja. Spremembe v vzhodnoevropskem filmu so potekale v obodbju negotovosti zahodnoevropskih kulturnih politik, ki so jih vodila vse bolj protiameriška čustva. Nastanek investicijskih skladov, kot sta Media 95 in Euroimage, je bil reakcija na triumf komercialnega filma. Pod vplivom prevlade ideje "novega evropskega filma" nad "nacionalnim filmom" so se povečale tudi subvencije v vzhodnoevropske studie. Članek podrobneje obravnava spremembe v vzhodnoevropski filmski proizvodnji, konec nacionalnih kinematografij, probleme koprodukcij, zlasti v povezavi z Evroimage, komercialno financiranje, odnos med domačo in tujo filmsko distribucijo in prikazovanjem ter filmske festivale.

14.01.2015