Po normativnih definicijah naj bi javnost (publiciteta) znatno prispevala k demokratični družbeni ureditvi, predvsem z legitimizacijo tiska in drugih medijev kot konstitutivnih dejavnikov javnosti in javnega mnenja. Kljub ogromnim tehnološkim in družbenim (predvsem ekonomskim) spremembam v obdobju globalizacije še vedno ostaja veljavnih veliko "starih" predpostavk o javnosti, javnem mnenju in javni sferi, kljub najnovejšim tehnološkim dosežkom v komuniciranju pa ostajajo nerazrešena tudi mnoga "stara" protislovja. Bistvena normativna značilnost javnih medijev, da lahko preoblikujejo partikularne interese v skupni interes s konfrontacijo vladajočih in vladanih ali s posredovanjem med njimi, pri internetu še vedno umanka - ne zaradi njegove tehnološke, ampak zaradi njegove družbene narave. Bolj kot nove interpretacije (nadnacionalne) javne sfere in javnega mnenja so potrebna prizadevanja, da bi ju spremenili v smeri, ki bi omogočila udejanjenje publicitete v njeni prvotni "tridimenzionalni zasnovi" kot osebne pravice do komuniciranja v javnosti, javnega nadzora vladanja (vladovanja) in mediacije med državo in civilno družbo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-I4MYPXWM

COBISSID

29248605

Objavljeno

21.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Splichal, Slavko (2010). Javnost med "novimi" mediji in "starimi" teorijami. Teorija in praksa, letnik 47, številka 1, str. 8-21. URN:NBN:SI:doc-I4MYPXWM from http://www.dlib.si

MLA:

Splichal, Slavko. "Javnost med "novimi" mediji in "starimi" teorijami." Teorija in praksa letnik 47. številka 1 (2010) str. 8-21.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-I4MYPXWM>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)