Qu'est-ce que le slovene et le français ont en commun ? : les articles défini et indéfini

francoski

2011

člen   določni člen   francoščina   nedoločni člen   primerjalno jezikoslovje   slovenščina

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Besedilni aktualizatorji se delijo na dve večji skupini, na skupino globalnih aktualizatorjev in skupino specialnih aktualizatorjev. V skupini splošnih so določni in nedoločni členi, v skupini posebnih pa so lastna imena, imenske zveze, zaimki in števniki. Knjižna slovenščina določnost izraža npr. z določno pridevniško obliko (v stalnih zvezah, za vrstnimi kazalnimi in svojilnimi zaimki, ko gre za znano oz. že omenjeno lastnost.), samostalniške besede pa so načeloma tako in tako določne. Če se osredotočimo na analizo določnosti v spontano govorjenem jeziku (npr. govorcev Ljubljane), lahko opazimo, da se le ta pogosto razlikuje od knjižnega jezika, saj je v njem prisotnih vse polno globalnih aktualizatorjev oz. določnih in nedoločnih členov. Natančna analiza najrazličnejših besedil tako pokaže, da spontano govorjeni jezik (npr. govorcev Ljubljane) določnost oz. nedoločnost največkrat izraža prav z globalnimi aktaulizatorji, kar ga na nek način približuje številnim romanskim in germanskim jezikom, kjer je raba določnega in nedoločnega jezika zakodirana v sam sistem knjižnega jezika.

14.02.2015