Moderne družbe označuje izjemno visoka stopnja kompleksnosti in diferenciacije, ki postane še bolj zapletena v kontekstu globalizacije in zahteva senzibilno koordinacijo. Avtor obravnava vprašanje koordinacije iz dveh vidikov: njene centralnosti in njene načrtnosti, kar mu omogoča konstrukcijo štirih idealnih tipov koordinacije: nenačrtno acentrično, nenačrtno centralno, načrtno centralno in načrtno acentrično. Skozi svojo analizo različnih problemov modernega globalizirajočega se sveta skuša pokazati, da lahko - zaradi omejitev vsakega posamičnega modela - le kombinacija vseh štirih modelov zagotovi ustrezno koordinacijo kompleksnih družb. Kljub temu pa se zdi, da je načrtno acentrični model, ki temelji na pogajanjih, tisti, ki ima največje še neizkoriščene potenciale.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-P1FXRULA

COBISSID

19606621

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Makarovič, Matej (2000). Problemi koordinacije modernih družb: k načrtnosti in acentričnosti. Teorija in praksa, letnik 37, številka 1, str. 5-18. URN:NBN:SI:doc-P1FXRULA from http://www.dlib.si

MLA:

Makarovič, Matej. "Problemi koordinacije modernih družb: k načrtnosti in acentričnosti." Teorija in praksa letnik 37. številka 1 (2000) str. 5-18.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1FXRULA>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
2000
(Celotna številka)