Kreontova nova oblačila : Žižkova interpretacija Sofoklove Antigone

slovenski

2017

letnik 40, številka 1

Anouilh, Jean   Antigona   Brecht, Bertolt   etika nasilja   filozofske interpretacije   grška dramatika   literarne interpretacije   literatura in etika   Smole Dominik   Sophocles, 496-406 pr.n.š.   Žižek, Slavoj

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek predstavi in ovrednoti Trojno življenje Antigone, prvo dramsko delo Slavoja Žižka. Umesti ga v širši kontekst Žižkovega filozofskega opusa in drugih dramskih predelav mita o Antigoni: Sofoklove, Anouilheve in Brechtove. Slavoj Žižek je Sofoklovo Antigono interpretiral v številnih filozofskih delih. V njegovih zgodnejših razpravah je šlo predvsem za previdno povzemanje Heglovih, Heideggerjevih in Lacanovih tez o Antigoni, pozneje pa je Žižkov odnos do Sofoklove Antigone postal odločno odklonilen. Glavna poanta Žižkove kritike Sofoklove tragedije je, da njegova Antigona ni ustrezen simbol pristnega družbenega upora. Na podlagi tega prepričanja je Žižek zasnoval svojo različico Antigone z alternativnim koncem, v katerem zbor izvede revolucijo in Antigono obsodi na smrt. Žižkov dramski projekt ni prepričljiv; izkazuje tako avtorjevo dramaturško okornost kot njegovo pomanjkljivo poznavanje nekaterih pomembnih filoloških in literarnih obravnav grške tragedije. Tudi osrednje politično sporočilo Žižkove drame in njenega konceptualnega ozadja je siromašno: v osnovi gre za površno apologijo političnega nasilja, ki ga v zadnji instanci lahko razumemo le kot prikrit zagovor političnega statusa quo.

12.07.2018