Pri ocenjevanju in spremljanju otrokovega zgodnjega razvoja so pogosto v ospredju področja motorike, govora, osebnostnega in socialnega razvoja ter spoznavnega razvoja. Predstavljen je pregled nekaterih razvojnih mejnikov teh področij, obenem pa spoznanje, da ugotavljanje otrokovega zgodnjega razvoja presega zgolj orientacijo glede na časovne mejnike. V sklopu primarne zdravstvene preventive v Sloveniji za odkrivanje otrok, pri katerih bi lahko bil prisoten zaostanek v razvoju, uporabljamo preizkusa Denverski razvojni presejalni test II in Sistematski psihološki pregled triletnega otroka. Osnovna namena uporabe presejalnih testov sta zgodnja prepoznava otrok s težavami v razvoju in oblikovanje ustrezne zgodnje obravnave - t.i. zgodnje intervencije. Psiholog si pri načrtovanju slednje pomaga z uporabo psiholoških preizkusov, s katerimi ocenjuje vrsto in stopnjo otrokovih težav ter primanjkljajev na različnih področjih razvoja. Tako v presejalne namene, kakor tudi za podrobnejše ugotavljanje otrokovih težav, bi bilo potrebno uporabljati psihometrično ustrezne, na slovenskem vzorcu standardizirane, merske pripomočke. Predstavljene so nekatere težave, s katerimi se psihologi v primarni zdravstveni dejavnosti srečujemo pri ocenjevanju otrokovega zgodnjega razvoja in nekatere možne rešitve teh.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-R6NWOIKX

COBISSID

42545506

Objavljeno

09.04.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Brajović, Tajana (2010). Ocenjevanje otrokovega zgodnjega razvoja. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 19, številka 1, str. 123-134. URN:NBN:SI:doc-R6NWOIKX from http://www.dlib.si

MLA:

Brajović, Tajana. "Ocenjevanje otrokovega zgodnjega razvoja." Psihološka obzorja (Ljubljana) letnik 19. številka 1 (2010) str. 123-134.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R6NWOIKX>

Psihološka obzorja
1992-
(Zbirni zapis)