Psihološka pomoč staršem ob otrokovi smrti

slovenski

1999

letnik 8, številka 1

žalovanje   smrt    družina    starši   otroci    psihologija    pomoč

Društvo psihologov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V zadnjih 10 letih se je v Sloveniji s perinatalno smrtjo srečalo preko 2000 družin. Smrt novorojenčka, mrtvorojeni otrok ali splavljen otrok po ugotovljeni anomaliji ploda povzročijo izredno težko žalovanje. Reakcije žalujoče družine in njihove čustvene potrebe so postale predmet raziskave šele v zadnjih 20 letih. Matere mrtvorojenih otrok so žalostne in zmedene in ti občutki se lahko nadaljujejo v kronično depresijo, hipohondrijo, fobijo in druge motnje. Starši občutijo iracionalni sram in krivdo. Normalno žalovanje je samoomejevalni proces, katerega akutno stanje traja od 2 do 6 tednov, v naslednjih 6 do 24 mesecih pa sledi postopno prebolevanje. Patološko žalovanje pri materah srečamo v 21 % in je odvisno od že obstoječih kriz med nosečnostjo in pomajnkanja podpore s strani moža. Žalovanje po perinatalni izgubi otežujeta prav pomanjkanje spominov in "tihi dogovor molka". Važno je, da smo vsi, ki se srečujemo z žalujočimi družinami, usposobljeni za ustrezno pomoč, da jim znamo prisluhniti in se pogovarjati o njihovih občutkih. Pomagati jim moramo ustvariti spomine na otroka s tem, da ga vidijo, se ga dotaknejo, poimenujejo in kopljejo in s tem ohranjajo svoj status starševstva, ko jim ga nihče drug ne priznava.

16.09.2009