Food demand in Slovenia
Povpraševanje po hrani v Sloveniji

angleški

2007

letnik 89, številka 1

živila   hrana    povpraševanje   potrošniki    cene    ekonomska analiza   Slovenija 

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen študije je analiza prehranskih navad prebivalcev Slovenije. Podatke iz Ankete o porabi v gospodinjstvih v letu 2001 smo uporabili za ocenjevanje izdatkovnih in cenovnih elastičnosti povpraševanja po hrani za gospodinjstva v Sloveniji. Gospodinjstva so razdeljena v kvartilne dohodkovne razrede in kot Slovenija skupaj. Prehranske izdelke smo razdelili v naslednje skupine živil: kruh in žita, meso in ribe, mlečni izdelki, olja in druge maščobe, sadje, zelenjava, sladki izdelki. Povpraševanje po hrani je ocenjeno kot sistem enačb povpraševanja z linearno aproksimacijo metode skoraj idealni sistem povpraševanja (LA/AIDS). Ocenjene izdatkovne elastičnosti so pozitivne, z vrednostmi blizu 1. V splošnem lahko trdimo, da sta povpraševanje po mlečnih izdelkih ter povpraševanje po zelenjavi najbolj občutljivi na spremembe v izdatkih namenjenih hrani. Nadalje, vse Marshallove (nekompenzirane) in Hicksove (kompenzirane) lastne cenovne elastičnosti so negativne in manjše od 1. Lastne cenovne elastičnosti povpraševanja po mesu in ribah so bile ocenjene kot najnižje, povpraševanja po zelenjavi pa kot najvišje. Omenjene skupine živil so med seboj cenovno nepovezane, saj so krizne cenovne elastičnosti blizu vrednosti nič. Večina nekompenziranih kriznih cenovnih elastičnosti je negativna, kar nakazuje na komplementarnost proučevanih skupin živil oziroma na substitute, ko govorimo o večinoma pozitivnih Hicksovih križnih cenovnih elastičnostih. Ocenjene izdatkovne in cenovne elastičnosti kažejo, da prebivalci Slovenije izgubljajo prehranske navade ynačilne za države v tranziciji. Kljub temu nekatere prehranske posebnosti ostajajo.

16.09.2009