Analiza vojne na Hrvaškem

slovenski

1997

letnik 34, številka 1

vojna    Hrvaška    Srbi    vojaška strategija    vojaška agresija   mirovne sile

Narodna in univerzitetna knjižnica

Analiza vojne na Hrvaškem je opravljena s strateškega, organizacijskega, političnega in akcijskega vidika obeh vojskujočih se strani, z namenom, da bi poznavanje dejavnikov, ki povzročajo vojne, pomagalo mednarodni skupnosti omejevati ali preprečevati take pojave v prihodnje. Hrvaška in srbska stran sta kot vojskujoči se strani na Hrvaškem imeli zastavljene zelo različne politične cilje, hrvaška stran v smeri suverenosti in politične neodvisnosti, srbska stran pa v smeri vzpostavljanja države vseh Srbov. V vojaškem strateškem pogledu je srbska stran, ki so jo sestavljali hrvaški Srbi, JLA in paravojaške prostovoljske formacije iz Srbije, uporabljala strategijo spopadovnizke in srednje intenzivnosti in v okviru tega strategijo odporništva, ki je obsegala faze: latentnega ali začetnega odporništva, gverilske vojne, manevrske vojne. Hrvaška stran dolgo ni imela izdelane obrambne strategije, nagibala pa se je k reševanju krize s čim manj žrtvami. Iz začetne strategije vseljudske obrambe je prešla kasneje v strategijo državne obrambe s strogo centralizacijo in profesionalizacijo. Vojna se je končala s popolnim porazom srbske strani po štirih letih bolj ali manj intenzivnih oboroženih spopadov.

04.04.2013