M-Powerment - metoda, s katero naredimo izkušnje vidne : študij primera procesa reintegracije brezposelnih

slovenski

2008

letnik 47, številka 3/6

socialno delo    krepitev moči   bresposelnost   reintegracija

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

Za obvladovanje problema staranja v družbi, ki temelji na delu, postajajo vse pomembnejše življenjske izkušnje posameznika, ki pripomorejo k samospoštovanju in sposobnosti sprejemanja odločitev. Ti vidiki "moči" pomembno prispevajo k procesu reintegracije dolgotrajno brezposelnih, starih okoli 50 let. Ta točka je izhodišče metode "krepitve moči z medijsko uprizoritvijo". Delo z mediji nam lahko pomaga, da ustvarimo participatorno okolje, ki omogoča procese krepitve moči. Glavna prednost povezovanja medijskega uprizarjanja z okoljem krepitve moči je, da ima učinek transformacije. V projektu, ki ga opišemo, smo s klienti ustvarili filmsko dokumentacijo in različne oblike medijske produkcije. Tako so "klienti" vse bolj postajali "akterji" svojih življenj in svojih sposobnosti. V fazi samoreprezentacije je ciljna skupina pridobila samozaupanje in se naučila zanašati se na svoj, včasih skrit biografski potencial. To interdisciplinarno metodo smo razvili med potekon avstrijskega projekta EQUAL "U-Turn". Gre za medsebojno prepletanje participatorne medijske produkcije in krepitve moči kot metode socialnega dela. Ta koncept in proces spremlja postopek akcijske raziskave, s katero želimo izboljšati ta pristop in oblikovati končni koncept njegovega izvajanja, da bi ga lahko uporabljali praktiki dejavnosti v okviru politik trga dela. Ta pristop je v članku prvič prikazan kot diskurz povezovanja teorije in prakse v socialnem delu. Na temelju kratke predstavitve problema staranja na trgu dela in procesov sprememb v delovni kulturi so opisane teoretske referenčne točke "krepitve moči", "biografsko učenje" in "medijska uprizoritev". Temu sledijo okvirne smernice za uporabo te metode na primeru praktičnega dela v projektu, kjer so opisane tudi potencialne oporne točke metodološkega okvira za delo z drugimi skupinami. Na koncu pa predstavimo še nekaj misli o tem, kako bi lahko ta pristop prenesli v učno prakso na univerzah in visokih šolah.

30.01.2012